Pozdravne nagovore sta izvedla predsednik Državnega sveta Marko Lotrič in predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik. S predstavitvami so sodelovali Žiga Urankar (Deloitte svetovanje), Petra Vidmar (Društvo filmskih producentk in producentov Slovenije), Saša Tabaković (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev), Matevž Luzar (Društvo slovenskih režiserjev in režiserk), Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Lev Predan Kowarski (Združenje filmskih snemalcev Slovenije) in Klemen Dvornik (Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev). Posvet sta povezovala državni svetnik Luka Steiner in direktor AIPA Gregor Štibernik.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da za avdiovizualno industrijo velja enako, kot za vsako drugo industrijo ali gospodarsko panogo. »V kolikor v Sloveniji ne bomo poskrbeli za ustrezno poslovno okolje, da bo industrija lahko konkurenčna, bomo to industrijo izgubili. Ali še enostavneje: z globalizacijo ekskluzive praktično ni več. Če ne bo primernih pogojev v Sloveniji, bodo ustvarjalci izbrali katero drugo državo - s tem pa se bodo tudi sredstva prelila v nek drug in ne v slovenski proračun. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da gre za storitven sektor z nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega,« je bil jasen. Izrazil je željo, da bi, glede na to, da med sodelujočimi ni končnih uporabnikov in predstavnikov ministrstva, pristojnih za pripravo strategije, v prihodnje razpravo na to temo še razširili.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU) je v sodelovanju z družbo Delloite Slovenija in zavodom AIPA z namenom ovrednotenja potenciala AV industrije v Sloveniji in postavitve jasne vizije ter strateških ciljev s konkretnimi ukrepi pripravila Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030. Med razlogi za pripravo strateškega načrta so govorci posveta izpostavili, da je AV industrija v Sloveniji premalo prepoznavna, kar vpliva na to, da nima primernega statusa in podpore, posledično pa nima ustreznih pogojev za delo in razvoj. Dodali so, da je pomembnost AV industrije v Sloveniji večinoma prepoznana z vidika njenega kulturnega pomena, medtem ko je njen gospodarski doprinos manj viden in upoštevan, kljub temu, da ima pomembne neposredne gospodarske in fiskalne učinke ter izrazite multiplikacijske učinke, ki se prelivajo v številne druge podporne industrije.
Udeleženci posveta so z razgrnitvijo empiričnih podatkov želeli prispevati k spremembi prevladujočega mnenja neinformirane splošne javnosti, ki kulturo dojema zgolj kot porabnika državnega denarja, ne pa tudi kot sektor, ki ustvarja nova delovna mesta in v državno blagajno posredno in neposredno prinaša znatna sredstva. Za razliko od rastoče evropske pa se slovenska AV industrija se še vedno sooča s številnimi omejitvami in izzivi, ki ji onemogočajo, da bi lahko v polnosti izkoristila potencial in dosegala še boljše rezultate ter parirala pomembnim globalnim igralcem v AV industriji. Med ključnimi izzivi so nezadostni viri financiranja in sistemska neurejenost področja, so opozorili razpravljavci.
Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030 je po njihovem mnenju dokument, ki dokazuje, da so deležniki v AV industriji našli skupni imenovalec in vložili vse sile, da bi uredili delo AV sektorja, vsebuje pa tudi smernice za dosego ciljev. Udeleženci posveta so izrazili pričakovanje, da bodo zakonodajalci pri pripravi zakona o AV dejavnosti, ki ga potrebujemo, upoštevali analizo in strateške cilje, ki izhajajo iz dokumenta Strateški načrt za razvoj avdiovizualne (AV) industrije do leta 2030. Napredek je možen samo s celovito prenovo področja, so bili jasni.
Zaključke posveta bo pripravila pristojna Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki bo v zaključke poleg usmeritev predstavljenega načrta vključila tudi pobude in predloge izražene tekom posveta.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
Copyright 2021, Vse pravice pridržane