Ljubljana, 2. december 2024 – V organizaciji Državnega sveta RS se je odvil posvet, na katerem so bile predstavljene strokovne analize, ki pritrjujejo, da je kmetijstvo skrbnik našega okolja, saj ohranja biotsko pestrost, neguje pokrajino in skrbi za življenje na podeželju. Povod za organizacijo posveta je bilo na eni strani dejstvo, da se kmetijstvo pogosto srečuje z oznako krivca za okoljske težave, po drugi strani pa zavedanje, da je hrana, ki prihaja z naših polj, osnovna dobrina, ki povezuje skupnost in zagotavlja prehransko neodvisnost države. Organizatorji so med drugim želeli opozoriti na izginjanje kmetijskih površin pod pritiskom urbanizacije in infrastrukturnih projektov, namenjenih proizvodnji obnovljivih virov energije.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da je zeleni prehod nujen, vendar mora temeljiti na dejanskem varovanju okolja in trajnostnem razvoju. »Državni svet RS pogosto opozarja, da nepremišljeni in prehitri ukrepi vodijo v dodatno obremenitev kmetijstva, hkrati pa slabšajo kakovost okolja,« je opozoril. Med ukrepi, ki so nujni za nadaljnje delovanje kmetijstva, je Lotrič izpostavil zaščito kmetijskih zemljišč, krepitev kratkih prehranskih verig, preprečevanje nelojalne konkurence in uvoza živil vprašljive kakovosti po nerazumno nizkih cenah ter ustvarjanje pogojev, da se bodo mladi odločali za prevzem kmetij, za kar je treba na prvem mestu zagotoviti, da se bo delo splačalo in da bo delo kmetice in kmeta cenjeno. »Namesto, da iz kmetijstva delamo dežurnega krivca za podnebne spremembe, moramo vložiti vse napore, da bo kmeticam in kmetom priznano, da opravljajo veliko in pomembno delo ter zagotoviti zadostna sredstva in ustrezno podporo za mlade prevzemnike kmetij,« je sklenil Lotrič.

Državni svetnik, predsednik Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je poudaril, da vedno strožje okoljske zahteve, s katerimi se sooča kmetijstvo, pogosto niso znanstveno utemeljene. »Današnje stanje slovenske narave ni rezultat sodobnih naravovarstvenih konceptov, temveč dolgoletnega odgovornega dela slovenskih kmetov,« je bil jasen. Spomnil je, da naravovarstvene zahteve, kot so zaščita določenih habitatov ali velikih zveri, pogosto ne upoštevajo potreb po pridelavi hrani in rušijo vzpostavljeno ravnovesje, vodijo v opuščanje kmetijskih dejavnosti ter zaraščanje podeželja. Opozoril je, da se pod pretvezo trajnostnega razvoja vse pogosteje pojavljajo poskusi prestrukturiranja prehranskih verig, ki favorizirajo velike korporacije in zmanjšujejo dostopnost zdrave, sveže ter lokalno pridelane hrane. »Genetsko spremenjeni organizmi, sintetični nadomestki in druge tehnološke inovacije lahko dolgoročno ogrozijo ne le prehransko suverenost, temveč tudi zdravje prebivalstva,« je opozoril Tomažič.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ocenila, da je tematika posveta izrednega pomena, ter da bodo zaključki pomembni tudi za ozaveščanje širše javnosti. »Na ministrstvu smo zavezani jasni viziji, da so najboljša kmetijska zemljišča temelj prehranske varnosti in ključna infrastruktura za pridelavo hrane za ljudi in živali. Z ekipo smo oblikovali načrt, kako okrepiti prehransko varnost Slovenije. Nastaviti si želimo temelje, ki bodo omogočili dolgoročen razvoj in trajnostno prihodnost slovenskega kmetijstva. Uspeh tega načrta ne bo rezultat posameznika, temveč sodelovanja celotne družbe in zavedanja, da brez kmetijskih zemljišč ni hrane. Če bomo kot družba podprli kmete pri uvajanju trajnostnih in znanstveno podprtih praks, bomo zgradili bolj zdrav, odporen in pravičen svet,« je poudarila Čalušić.

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povedal, da si KGZS prizadeva za izobraževanje in svetovanje kmetom glede najboljših praks za varovanje okolja, kar je bistvenega pomena za ohranjanje narave in čiste vode. Pri tem je izpostavil pomen javne službe kmetijskega svetovanja, ki deluje pod okriljem KGZS, in je ključna pri prenosu znanja in najboljših praks na kmetije po vsej Sloveniji. Navedel je še, da obstajajo konkretni primeri, ki dokazujejo, da kmetje vsakodnevno prispevajo k varovanju okolja.

»Kmetijstvo je v medijih pogosto kritizirano, da škodi okolju, a strokovna in zdravorazumska resnica je ravno nasprotna: kmetijstvo je osnovni varuh okolja,« je izpostavil dr. Matjaž Gams iz Instituta Jožef Stefan. Pojasnil je, da je na kmetijskih površinah življenje in posledično varovanje okolja služi varovanju življenja. Največja škoda, ki jo delamo okolju v Sloveniji, je po njegovem mnenju izguba kmetijskih površin. »A tega v medijih skoraj ne najdete, ali pa kot nekaj obrobnega. Po km avtocest in po kvadratnih metrih veletrgovin smo med prvimi v Evropi in na svetu. Podobno postavljamo sončne panele na kmetijske površine in naše analize, da je to eden nesmiselnih uničevanj okolja v imenu varovanja okolja, ne najdete v medijih,« je bil kritičen.

Mag. Tomaž Ogrin (Institut Jožef Stefan) je naslovih problematiko kmetijstva in podnebnih sprememb, ki jim je kmetijstvo bistveno bolj izpostavljeno kot druge panoge. »Prva naloga politike je, da kmetijstvu omogoči primerno zaščito pridelkov pred ujmami,« je poudaril in uvajanje ukrepov za zmanjšanje ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) v kmetijstvu označil za neprimerne. »Namreč, znanstveno ni dokazano, da so oblike podnebnih sprememb odvisne od izpustov teh dveh plinov. Vztrajanje na razogljičenju bi prineslo kmetijstvu le škodo in poslabšalo njegovo ekonomijo in preživetje kmetij, ki so v Sloveniji majhne glede na evropske kmetije. Mnogi protesti kmetov v Evropi so opomin politiki, da mora najprej znanstveno utemeljiti učinek izpustov CO2 in CH4 na vreme in podnebje. Resnost kmetijske pridelave in pomembnost za prehrano prebivalstva ne prenese ukrepov na pamet, kakršne zdaj izvaja politika. Več takih ukrepov je vsebovanih tudi v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027,« je bil kritičen.

Erik Margan iz Instituta Jožef Stefan je poudaril, da se podnebje spreminja, lokalno sicer res da tudi zaradi človeka, a ne zaradi izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Človeški izpusti (36 Gton/leto) znašajo manj kot pet odstotkov naravnega letnega pretoka CO2 med ozračjem, kopenskimi rastlinami in bakterijami, ter oceani (780 Gton/letno). Opozoril je, da CO2 ni »gumb na planetarnem termostatu,« saj temperaturo planeta v resnici uravnavajo drugi procesi. Prav tako CO2 ni nesnaga, temveč hrana za rastline, kar pomeni, da se pridelava hrane z vsebnostjo CO2 povečuje. »Posledično so ukrepi za znižanje izpustov CO2 zasnovani na napačnih predpostavkah in so zato škodljivi,« je opozoril Margan.

Tanja Gorišek iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je predstavila Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023. Poročilo med drugim zajema vsebine, povezane z blaženjem podnebnih sprememb; rabo zemljišč in spremembami rabe zemljišč; stanjem kmetijskih tal; rabo in porabo gnojil v kmetijstvu; prilagajanjem kmetijstva podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj v kmetijstvu. Spomnila je, da je kmetijstvo edini gospodarski sektor, ki ob emisijah lahko ustvarja tudi ponore. V Sloveniji kmetijstvo prispeva 10,9 % toplogrednih plinov, promet 37,13 %, energetika 21,9 % in raba energije v industriji 10,3 % (podatki za leto 2022, ARSO, 2024). Za ključno degradacijo tal v Sloveniji je označila pozidavo kmetijskih zemljišč. »V letu 2022 smo v Sloveniji imeli 853 m2 njiv in vrtov na prebivalca, kar je izrazito malo in premalo v primerjavi z drugimi državami,« je pojasnila Gorišek. 

»Slovenska živinoreja je zaradi velikih izpustov metana pogosto uvrščena med najpomembnejše povzročitelje podnebnih sprememb,« je spomnil dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, da se za razliko od ogljikovega dioksida, ki se v ozračju zadrži več stoletij, metan v ozračju oksidira v približno 12 letih. Z metodo, ki upošteva kratko obstojnost metana v ozračju, so ocenili, da je prispevek slovenske živinoreje k podnebnim spremembam precenjen za 4,6 krat. S pretirano oceno pa so povezani nekateri neželeni pojavi, kot so stigmatizacija poklica živinorejca in pritiski na strokovno neutemeljeno prilagajanje prehranskih smernic, ki bi morale v prvi vrsti upoštevati zdravstvene vidike prehranjevanja. Med neželenimi pojavi je naštel še preusmerjanje pozornosti od nekaterih pravih izzivov živinoreje, kot so zmanjšanje sproščanja dušikovih spojin v okolje, zmanjšanje uporabe krme, ki bi jo lahko namenili prehrani prebivalstva, ter izboljšanje izkoriščanja nejedljive biomase.

Da je zanesljiva oskrba z energenti temelj obstoja sodobne družbe, je izpostavil dr. Rafael Mihalič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju se je Evropa odločila za tvegano pot oskrbe z energijo, ki v predvidenih časovnih okvirih ni uresničljiva,hkrati pa so vprašljive tudi okoljske posledice le-te. »Kljub izjemnemu razvoju novih tehnologij in pocenitvi t. i. obnovljivih virov energije (OVE), ostaja strošek zanje visok zaradi potrebnih prilagoditvenih ukrepov v strukturi in obratovanju elektroenergetskega sistema. Vrednotenje investicije na podlagi cene samih OVE še zdaleč ne odraža dejanskih celotnih stroškov,« je opozoril. Problem, s katerim se soočamo pri večanju deleža OVE, zlasti sončnih elektrarn, je t. i. kanibalski učinek, ki znižuje vrednost njihove proizvedene energije. Zaradi administrativnih posegov na trg z električno energijo (subvencije za OVE in obvezni odjem njihove proizvodnje) omenjeni trg investitorjem »sporoča«, da je smiselno vlagati le še v energetsko potratne plinske elektrarne z odprtim ciklom, OVE in baterijske hranilnike. S fizikalnega stališča najučinkovitejši viri (nuklearne, dobre premogovne in plinsko parne elektrarne) posledično niso konkurenčni. »Pri taki energetski politiki pa obstaja zelo veliko vprašanje, ali bo Evropi uspelo zagotoviti zanesljivo in poceni oskrbo z električno energijo. Še posebno velja to vprašanje izpostaviti v obstoječi krizi evropske industrije, strmemu padanju konkurenčnosti njenega gospodarstva in kmetijstva ter nakazujočih se varnostnih in ekonomskih krizah (trgovinske vojne) v prihodnje,« je pojasnil Mihalič.

Dr. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnila, da rejne živali na globalni ravni zaužijejo okoli 6 milijard ton suhe snovi krme, od katere 86 % ni primerne za človeško prehrano – živinoreja tako omogoča koriščenje trajnega travinja, na katerem sicer hrane za človeka ni mogoče pridelati. Živinoreja porabi 70 % kmetijskih zemljišč, a to so zemljišča, ki niso primerna za pridelavo hrane za ljudi in na teh območjih živinoreja pomembno prispeva k ohranjanju zdravja tal. Živinoreja porabi 8 do 15% vodnih virov po vsem svetu (FAO, 2020), vendar so posledice odvisne glede na regionalni indeks vodnega stresa (WSI) – Slovenija se nahaja na območju, kjer vodni stres ni problematičen. Intenzivna živinoreja res da prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, je dejala, vendar hkrati prežvekovalci biotsko raznovrstnost zagotavljajo. Živinoreja zagotovo ima nekatere negativne vplive na okolje, ki pa jih je s pravilnimi pristopi zagotovo mogoče zmanjšati.

Andrej Rebernišek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Zavod Ptuj) je ocenil, da je zagotavljanje prehranske varnosti strateški cilj le na papirju, na težave pa opozarja le kmetijski sektor. Opozoril je na nujnost zagotavljanja primerljivega in stabilnega dohodkovnega položaja KMG, saj število kmetij strmo pada. Izpostavil je nujnost umnih predpisov, prilagojenih tudi na velikost kmetije. Predpise bi morali pripravljati strokovnjaki in ne birokrati, ki narave ne razumejo, zapisani morajo biti kratko in jasno, da jih vsi razumemo, k reševanju problemov je treba pristopiti regijsko (Haloze, Kras …), pri čemer morajo biti načrti upravljanja jasni in nedvoumni. Krepiti je treba verigo od kmeta do trgovine, predelovalna industrija mora postati strateški cilj države, kot družba pa moramo vrniti poklicu kmeta pomen in ugled, je povzel Rebernišek.

Tevž Tavčar (Kmečki glas) je opozoril, da se je odnos kmetijstva v EU in Sloveniji zelo spremenil. Kmetje upoštevajo priporočila, uporablja se manj kemičnih sredstev, skrbi se za trajnostno rodovitnost tal, pri reji živali se uporabljajo standardi za blaginjo živali, industrija ne uničuje več zraka in vode. Vsi ti ukrepi niso poceni in vplivajo na višjo končno ceno kmetijskih in industrijski končnih produktov, po drugi strani pa uvažamo živila, ki niso bila pridelana po tako strogih standardih.

Na posvetu, ki sta ga so-vodila državni svetnik Branko Tomažič in predstavnik Instituta Jožef Štefan dr. Matjaž Gams, so sodelujoči poudarili:

• da nas čakajo številni izzivi, ki zahtevajo tvorno sodelovanje in odločno ukrepanje, pri čemer morajo biti prizadevanja usmerjena v spoštovanje kmetijske zemlje in kmetov, ki jo obdelujejo;
• da je treba zelene ukrepe uveljavljati premišljeno in uravnoteženo v soglasju z vsemi deležniki;
• da so znanstvene analize pokazale, da je kmetijstvo, če se izvaja pravilno, ključni dejavnik za varovanje okolja, saj ohranja biotsko raznovrstnost, izboljšuje zdravje tal, podpira stabilnost ekosistemov, prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, zadrževanju vode v tleh in preprečevanju erozije;
• da potrebujemo trajnostni razvoj, ki gradi prihodnost, ne pa še več novih reklam ob avtocestah ali novih veleblagovnic, saj je Slovenija glede na razmerje med številom prebivalcev in kvadratnimi metri trgovin na vodilnem mestu v Evropski uniji;
• da morajo biti infrastrukturni projekti, ki prispevajo k segrevanju ozračja in obremenitvi okolja, tehtno premišljeni;
• da v Sloveniji vsak dan izgubimo kmetijsko zemljišče v velikosti enega nogometnega igrišča (od leta 1971 do 2011 se je obseg rodovitnih zemljišč zmanjšal za polovico, projekcije pa kažejo, da bomo do leta 2053 izgubili vse rodovitne površine);
• da je postavljanje sončnih panelov na rodovina kmetijska zemljišča ekološki kriminal, saj škoduje tako okolju kot prehranski varnosti, ki mora ostati prednostna naloga;
• da mora varovanje okolja temeljiti na znanosti in ne na ideologiji, ukrepi zelenega prehoda pa morajo biti premišljeni in podprti z znanstvenimi dognanji.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nato pa še plenum Državnega sveta RS.

Foto in video: Benjamin Beci/DS.