Ljubljana, 11. april 2025 – V organizaciji Komisije Državnega sveta RS za državno ureditev in Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč se je odvil posvet o delu Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v obdobju 1990 – 2025, ki sta ga so-povezovala Rajko Fajt, predsednik Komisije za državno ureditev, in dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po predstavitvi dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v 35-letih, so sodelujoči na posvetu opozorili na številna vprašanja, ki še ostajajo odprta in terjajo nadaljnje delo ter iskanje rešitev v skupnem dialogu države, lokalnih skupnosti, strokovne javnosti in civilne družbe. Za pomemben dosežek so izpostavili vzpostavitev Sektorja za vojne grobove in grobišča pri Ministrstvu za obrambo RS, saj se prvič vzpostavlja celovit register vojnih grobov. Na posvetu so sodelujoči tudi spomnili, da  spomenik vsem žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov še vedno nima posvetila ter pozvali pristojne, da se to dejanje, kot tudi oblikovanje grobnice s spomenikom za nepokopane mrtve,  končno uresniči.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru ocenil, da je Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč opravila velik del dela, vendar še ni zaključila vseh nalog. »Zdaj je čas, da naredimo pregled, preverimo, kaj je bilo v teh letih doseženega, in ugotovimo, kateri izzivi nas še čakajo. Reševanje vprašanj prikritih grobišč in vseh vojnih grobov ter ureditev obeležij je ključen pokazatelj zrelosti in odgovornosti naše družbe,« je dejal Lotrič in poudaril, da je ureditev grobov ter obeležij za vse pokojne temeljna civilizacijska vrednota. Po njegovih besedah imajo pokojni pravico do groba, s tem pa tudi do spomina. »Pravica do groba je temeljna človekova pravica, ki izraža pieteto do pokojnika in omogoča svojcem ter prijateljem, da žalujejo, obiskujejo grob in ohranjajo spomin nanj,« je dejal Lotrič.

Dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v svojem predavanju z naslovom: »Slovenija - vojni grobovi, grobišča in tranzicijska pravičnost« predstavil niz pojmov, ki jih obravnava: poimenovanje mrtvih, h resnici in k človeku, ločitev duhov in pravica do smrti, pravica do groba in spomina ter slovensko mesto mrtvih. Povedal je, da je ustanova Pot miru  zbrala podatke o okoli 60.000 pokopanih na vojaških pokopališčih iz časa 1. svetovne vojne. Slovenskih žrtev 1. svetovne vojne je po njegovih besedah popisanih okoli 33.000, toda njihovih grobov, zlasti v Galiciji (30.000 mrtvih), pa še ne. »V nepopolnem popisu Inštituta za novejšo zgodovino je okoli 100.000 žrtev 2. svetovne vojne in revolucionarnega terorja po njej. Kar za 62.000 žrtev ni podatka o grobu, ne v Sloveniji in ne v tujini,« je podatke navedel dr. Opozoril je tudi, da se je z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 nerazumno izbrisalo verjetno okoli 20.000 družinskih grobov zmagovite strani, tudi zato, ker so bili katoliški, ter da je več kot 40.000 žrtev v času nekdanjega sistema ostalo brez groba in spomina. »To stanje nepopolnosti registrov in popisov lahko presežemo z vzpostavitvijo celovitega registra vojnih grobov in spletnega slovenskega mesta mrtvih,« je predlagal dr. Dežman.

Redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mitja Ferenc je v prispevku: »Prikrita grobišča v demokratični Sloveniji. 35 let dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Pričakovanja, težave, rezultati, izzivi,« predstavil pregled 35-letnega dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Ta se je v prvem desetletju osredotočala le na izgradnjo dveh spomenikov na Teharjih in v Kočevskem Rogu. Med l. 2000 in 2009 je uspela evidentirati 600 lokacij, ki so bile osnova za terenska potrjevanja in prve ekshumacije od l. 2006 dalje, je pa po besedah dr. Ferenca šokantno odkritje morišča v Hudi jami l. 2009 povzročilo večletno omejitev njenega dela. »Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz l. 2015 ter stabilno financiranje programa komisije sta omogočila nadaljevanje raziskovalnih del. Do sedaj je bilo raziskanih 224 grobišč in morišč. Iz 91-ih grobišč je bil izveden celoten prekop žrtev, iz 31 –ih pa delen, v 102 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj grobišč. Ekshumirani skeletni ostanki pripadajo okoli 9146 osebam. Urejenih je bilo 173 grobišč in morišč. Odkritih je bilo več tisoč predmetov, ki ob odsotnosti dokumentacije pripomorejo k delni identifikaciji žrtev,« je podatke predstavil dr. Ferenc ter dejal, da nas neuspešna prizadevanja Komisije, da bi se omogočilo trajno mesto pokopa za ekshumirane skeletne ostanke, opozarjajo, da se tudi 80 let po zločinu še vedno soočamo z umanjkanjem temeljnih civilizacijskih pravic - pravico do spominjanja in pravico do groba.

Pavel Jamnik, upokojeni višji kriminalistični svetnik, bivši vodja kriminalistične preiskave povojnih pobojev na Upravi kriminalistične policije – GPU je v prispevku »Akcija Sprava - kriminalistična preiskava povojnih pobojev. Prepoznava zločina, obseg in rezultati preiskave« predstavil, kako se je slovenska Policija soočila s prijavami pobojev, ki so bili izvedeni po koncu druge svetovne vojne, kako so državne institucije ta dejanja prepoznale kot kazniva in kakšne težave so se pojavile pri preiskovanju in dokazovanju odgovornosti za storjena kazniva dejanja. Nakazal je, kako je nastajajoča ideološka delitev o vprašanjih,  povezanih z vojno in revolucijo, vplivala na možnost policijskega preiskovanja teh dejanj in opisal sodelovanje Policije in Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prekritih grobišč pri vzpostavitvi metodologije dela in oblikovanju zakonskih rešitev, s katerimi je bilo omogočeno strokovno delo z grobišči. Predstavil je še odkritje pomembnih dokumentov v fondu Kontraobveščevalne službe (KOS) in Vojnem arhivu v Beogradu, ki so dokončno razjasnili dvojno linijo poveljevanja in jasno pokazali poveljniško strukturo odgovornih za izvedbo pobojev, ki je potekala neposredno od Josipa Broza navzdol.     

Dr. Alja Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo je predstavila spravna delovanja nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v letih od  2012 do 2022 in dve nalogi, ki sta ostali nedokončani. »Predsednik Pahor je v času samostojne Slovenije naredil odločilne stvarne in simbolne korake pri povezovanju ljudi in doseganju sprave pri nas. Sprava ni političen proces, temveč stanje duha družbe in skupnosti, posameznikove osebne odločitve in zmožnosti/pripravljenosti zanjo,« je dejala Brglez, vodja kabineta PRS Pahorja v času obeh njegovih mandatov (2012-2022). V svojem prispevku je pokazala, da je Slovenija v času do konca leta 2022 vzpostavila potrebni zakonski okvir in ustrezno institucionalno infrastrukturo ter so bile vpeljane dobre prakse, s katerimi je bila uhojena prava pot za nadaljevanje. Opozorila pa je na dve nedokončani nalogi, ki še čakata na uresničitev: manjkajoči napis na spomeniku žrtvam vsem vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in pokop romskih žrtev, za katerega še nismo našli ustreznega mesta.