Ljubljana, 20. september 2023 – V prostorih Državnega sveta je na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije potekalo srečanje med predstavniki Državnega sveta in predstavniki gospodarskih združenj. Državni svet so na srečanju zastopali predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, državna svetnika Mitja Gorenšček in Marko Staroveški ter sekretarka Državnega sveta mag. Monika Kirbiš Rojs. Tema pogovorov je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – 2, ki ga je predlagal Inštitut 8. marec, ki je kot pobudnik predloga zakona zbral 5000 podpisov volivcev.
Predstavniki gospodarskih združenj menijo, da predlagatelji zakona z razlago rešitev, ki naj bi jih zakon zajemal, zavajajo javnost, saj se predlog zakona ne nanaša zgolj na področje sosežiga odpadkov, temveč na novo ureja tudi druge dejavnosti na področju monitoringa emisij in poročanja, področje kazni za okoljske prekrške, uvaja nove administrativne obremenitve in podlago za nove okoljske dajatve za celotno gospodarstvo, kar je v času ohlajanja gospodarstva in poplavne obnove po njihovem mnenju nesprejemljivo. Dodatno skrb predstavlja dejstvo, da so predlagane spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili Evropske unije, kar bo, v kolikor se zakon udejanji, slovenska podjetja postavilo v neenakopraven položaj in posledično vplivalo na gospodarski razvoj Slovenije ter oviralo zeleni prehod, so opozorili. Največja pomanjkljivost tega predloga zakona po mnenju gospodarskih združenj je, da ni bil deležen širše, predvsem pa strokovne javne razprave, zato je nujno, da se to omogoči v okviru rednega postopka v Državnem zboru. Predstavniki gospodarskih združenj so zato pozvali Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije, da zavrneta predlog zakona, ki bi lahko imel škodljive posledice za celotno slovensko gospodarstvo ter se (kot zakonodajalci) lotijo premišljene priprave Zakona o varstvu okolja, ki bo primerljiv z evropsko zakonodajo in bo doprinesel k ustvarjanju pozitivne poslovne klime.
Državni svetniki so poudarili, da razumejo problematiko in skrb ljudi, ki se v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja spopadajo z mnogimi zdravstvenimi težavami in umirajo prezgodnjih smrti, zato so na interesni skupini delodajalcev in pristojni komisiji Državnega sveta pripravljeni podpreti spremembo zakona, ki bi poskušala popraviti razmere v tem, ekološko tako obremenjenem delu Slovenije, ter zagotavljala delovna mesta, zeleni prehod, varovanje okolja in narave ter druge trajnostne aktivnosti. Hkrati so se strinjali s predstavniki gospodarskih združenj, da je za reševanje kompleksne problematike nujno oblikovati zakonodajne rešitve, ki imajo podlago v strokovni razpravi in spoštujejo enoten EU zakonodajni okvir. V primeru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ne gre za interventni zakon in bi si zato zakonodajalec moral vzeti čas, da opravi temeljito strokovno razpravo. Predlogi posameznikov ali skupin, ki opozarjajo, da določena področja niso ustrezno zakonsko urejena, so odraz družbene angažiranosti in kot taki dobrodošli, a priprava zakonov bi morala ostati v domeni zakonodajalca. Državni svet je kot drugi dom slovenskega parlamenta in prvi dom civilne družbe pripravljen nuditi platformo za široko razpravo in iskanje optimalnih rešitev tudi v tem primeru.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
