Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič in sekretarka Državnega sveta mag. Monika Kirbiš Rojs sta sodelovala na okrogli mizi Strateško upravljanje občin in državni projekti v odnosu do lokalnih skupnosti, ki je potekala v okviru Letne konference Kluba županov in svetnikov NSi, ki je potekala 16. februarja v Polzeli.
Predsednik DS je spregovoril o pomenu problematiki pokrajin. Dejal je, da je bil čas za pokrajine že zdavnaj, ne šele danes. Spomnil je, da je bil projekt »pokrajine« do sedaj najdlje pripeljan v letu 2007, pod vodstvom takratnega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja, a predlogi zakonov niso dobili zadostne politične podpore v Državnem zboru. Državni svet je v prejšnjem, VI. mandatu, prevzel iniciativo na tem področju, pripravil paket pokrajinske zakonodaje in jo predložil Državnemu zboru. Čeprav je bilo gradivo strokovne skupine pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika skrbno pripravljeno in je sama pobuda prišla od spodaj navzgor - iz lokalnih skupnosti, je Vlada RS na predloge zakonov podala negativno mnenje. Državni svet je zato sprejel umik obstoječih predlogov pokrajinske zakonodaje iz zakonodajne procedure, s čimer je pridobil čas za dodatna posvetovanja in analize predloženih zakonskih rešitev pa tudi za pridobivanje široke podpore. Dodelane predloge bo Državni svet v zakonodajno proceduro vložil septembra letos.
Poudaril je, da pokrajine res potrebujemo, kar nam kažejo že dnevne delovne migracije v Ljubljano. Pokrajine bi pripomogle tudi k ustreznemu in skladnemu regionalnemu razvoju, ki ga je možno zapeljati zgolj ob ustrezni teritorialni členitvi Slovenije. Dodal je, da bo projekt uspešen le, če bomo s skupnimi močmi v nadaljnjih posvetovanjih prišli do odgovora na temeljno vprašanje: Kaj bodo pokrajine prinesle dobrega za ljudi? Ljudje so namreč tisti, ki morajo imeti od pokrajin koristi in boljše življenjske pogoje, pri čemer moramo biti še posebej pozorni na ljudi na podeželju, v regijah, ki se srečujejo z odlivom prebivalstva, in v obmejnih območjih, za katera se včasih zdi, da so že dolga leta popolnoma prepuščena samim sebi.
Sekretarka Državnega sveta mag. Monika Kirbiš Rojs je spregovorila o načrtovanju razvoja in evropskih sredstvih do leta 2030. Pojasnila je, kako si predstavlja optimizacijo črpanja evropskih sredstev, h kateri bi v veliki meri pripomogli vsaj letni načrti javnih razpisov, digitalizacija poslovanja na vseh področjih, ažurno delo na projektih, strokovne razprave o razvojni politiki ter pravilnost, transparentnost in smiselnost porabe denarja – da bi se denar uporabil za stvari, ki so nujno potrebne in ustvarjajo dodano vrednost.
Izpostavila je izzive črpanja EU sredstev na ravni države (pretok informacij z vladne ravni na nižje je preslab in prepozen, slovenska koordinacija kohezijske politike poteka v glavnem na birokratski ravni, pretok informacij med vladnimi resorji, med službami znotraj resorjev in med zaposlenimi znotraj služb je slab, zapletenost postopkov, ki izvira zlasti iz naše domače zakonodaje ter ovire, ki si jih ustvarjamo sami, dolgi administrativni postopki, ni natančnega letnega ali večletnega načrta razpisovanja sredstev in zato tudi ne informacij, kateri razpisi in kdaj bodo pripravljeni in objavljeni, zamiki pri objavah razpisov in slabo načrtovanje potrebnih aktivnosti za izvedbo razpisov negativno vplivajo na terminske in finančne načrte projektov ter stroške prijaviteljev itd.) in na ravni občin (med temi je navedla nezadostno sodelovanje med vsemi ravnmi politike, tudi na ravni občin bi se morali oblikovati dolgoročni razvojni načrti in prioritete razvoja, pomanjkanje kadrov za spremljanje projektov in programov, nezadostna razpoložljivost finančnih sredstev, še posebej v današnjih časih, ko se na občine nalaga vse več bremen in finančnih obveznosti, ob vse manjših prilivih s strani države).
Foto: PR/NSi.
