Preskoči na glavno vsebino

Tvorno sodelovanje je pot do zmerne populacije velikih zveri, zadovoljnega kmeta, razvitega podeželja in urejene krajine

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Tor, 21.02.2023 - 14:40

 

Ljubljana, 21. februar 2023 – V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije se je v organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odvil posvet Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Govorci so osvetlili perečo tematiko širitve zavarovanih vrst velikih zveri v Sloveniji z vidika veljavne zakonodaje in nedavno sprejete Resolucije Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zveri v Evropi. Populacija velikih zveri, ki je v Sloveniji presegla nosilno kapaciteto, je povzročila širjenje zveri v alpski prostor. Kmetovalci, še posebej živinorejci, se zaradi njihove prisotnosti in škode, ki jo te povzročajo, soočajo z vprašanjem, ali z dejavnostjo kmetijstva še nadaljevati ali se umakniti iz območij, ki jih zasedajo velike zveri. S tem pašne površine ostajajo nepopasene, spreminja se flora in neposredno tudi kulturna krajina, ki so jo kmetje negovali stoletja. Posvet je ponudil priložnost za razpravo o predlogih, ki zadevajo zaščito velikih zveri ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov za učinkovito preprečevanje napadov ter poštenega izplačevanja odškodnin. 


Razprava, ki je vključevala različne deležnike, je pokazala, da je problematika preštevilčne populacije velikih zveri že zdavnaj presegla stopnjo, ko je bila le skrb kmeta. Zaradi presežene nosilne zmogljivosti se posledice kažejo tudi na drugih vrstah prostoživečih živali in rastlinju, kar ima negativen vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za reševanje zatečenega stanja je nujen širok dialog, v katerem mora imeti pomembno vlogo stroka.


Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je pozdravil širok in raznolik nabor govorcev na posvetu, saj gre za temo, ki se dotika številnih sektorjev: kmetijstva, poseljenosti in razvoja podeželja, turizma, naravovarstva, ohranjanja biotske pestrosti. »Ravno zato so takšni forumi, kot je današnji, pomembni pri iskanju ustreznih in seveda kompromisnih rešitev. Vsi se zavedamo, da moramo življenjski prostor deliti. Uravnavanje števila velikih zveri se mora urediti na način, da se populacija zveri ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa bo omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri ter ohranjanje kmetijske dejavnosti na dosedanji ravni. V ta namen je treba določiti mejo številčnosti velikih zveri v prostoru in upravljavske pristope, s katerimi se bo meja vzdrževala. Tako bo slovensko podeželje ostalo poseljeno, obdelano in zanimivo za mlade družine in prevzemnike kmetij, da bodo nadaljevali z vzdrževanjem kulturne krajine in pridelavo hrane,« je poudaril.


Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je današnji posvet tudi povezoval, je spomnil, da je pred petimi leti v organizaciji Državnega sveta in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekal posvet Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje. V zaključkih posveta so izpostavili, da je treba ob sodelovanju vseh deležnikov določiti takšno številčnost velikih zveri, ki bo omogočala vzdržno sobivanje na območjih pojavljanja ter še zagotavljala ohranjanje kmetijske dejavnosti in pristojne pozvali naj pripravijo Strategijo upravljanja z velikimi zvermi, ki bo podlaga za ukrepe. Zaključkom posveta in številnim drugim aktivnostim navkljub, pa mnogi kmetovalci ugotavljajo, da se v tem času na področju upravljanja z velikimi zvermi stanje ni izboljšalo, temveč je še slabše. »Posledično je kmetovanje na območjih prisotnosti velikih zveri vedno bolj oteženo in ekonomsko nevzdržno, zato se že kaže trend opuščanja kmetovanja in izseljevanja ljudi s podeželja. Tako se kulturna krajina, ki je bila skozi stoletja kultivirana, ter je bila kot taka ponos in turistični adut Slovenije, počasi zarašča,« je izpostavil Tomažič.


Državni svetnik Anton Medved, podpredsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je spomnil, da je bila »nedolgo tega pridelava hrane, ki omogoča preživetje ljudi in naroda, ozaveščena prioriteta pred zvermi in divjadjo. Kmetijstvo je bilo mnogo bolj zaščiteno, saj so se izvajale politike, ki so nagrajevale uplenitelje velikih zveri (medved, volk in ris) ter divjega prašiča, veleposestniki, ki so želeli loviti jelenjad, pa so jo morali na svoji zemlji gojiti v oborah. A temu ni več tako, zdi se, da smo tam nekje okoli 19. stoletja (s pričo izobilja) izgubili pravi fokus. Zveri imajo sedaj na kmetijstvo na alpskem, kraškem in drugih obrobnih področjih odločilen vpliv, reševanje problematike pa je postala pink ponk žogica, ki si jo podajajo oškodovani kmetje, ministrstvo za okolje (zdaj ministrstvo za naravne vire in prostor), ministrstvo za kmetijstvo in nevladne organizacije«. Poudaril je, da varovanje zveri ne sme imeti prednosti pred javnim dobrim: pred prehransko samooskrbo, varnostjo državljanov, avtohtonimi pasmami domačih živali, kmetijskimi površinami in lastninsko pravico, pomenom kmetijstva za razvoj in poseljenost podeželja in zaščito kulturne krajine in skrbjo za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. 


Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je izpostavila, da ministrstvo za kmetijstvo sicer ni vsebinsko pristojno za upravljanje z velikimi zvermi, saj je ta vsebina v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. »Ne glede na navedeno, pa moram kot ministrica, ki je odgovorna za slovenskega kmeta, izraziti globoko skrb zaradi številčne prisotnosti velikih zveri, zlasti rjavega medveda in volka v zadnjih letih. Preštevilčna prisotnost velikih zveri namreč zelo negativno vpliva na kmetovanje, še posebej na rejo domačih živali in sicer na določenih območjih celo do te mere, da se kmetje odločajo za opustitev kmetovanja. To pa je nekaj, kar nas mora, gospe in gospodje, zlasti v tako negotovih časih raznih pandemij, vojn, itd., vse zelo skrbeti,« je poudarila in dodala, da napadi velikih zveri na pašno živino povzročajo konkretno gospodarsko škodo rejcem ter prožijo konflikte med rejci in drugimi interesnimi skupinami glede ciljev ohranitvenega upravljanja obeh vrst. »Ukrepi v okviru PRP 2014-2020 so lahko v pomoč pri varovanju pašnih živali pred velikimi zvermi, vendar se moramo zavedati, da ti ukrepi ne morejo reševati problematike sobivanja človeka z velikimi zvermi! Zaščitni ukrepi so seveda pomembni, vendar so lahko zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju rjavega medveda in volka. Na našem ministrstvu zato menimo, da je poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, nujno nemudoma pristopiti k aktivnostmi pristojnega ministrstva v smeri aktivnega upravljanja z velikimi zvermi, kar nenazadnje vključuje tudi odstrel posameznih osebkov.«


Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da smo v Sloveniji ponosni na dobro ohranjeno naravo, imamo tudi največji delež ozemlja, zavarovanega kot Natura 2000. »Velike zveri so s številnimi funkcijami pomemben del dobro ohranjene narave, prav tako so zavarovane vrste po evropski in slovenski zakonodaji, zato imamo skupno odgovornost za njihovo varstvo. Konfliktu med človekom in volkom ter medvedom namenjamo veliko pozornosti, saj predstavlja eno glavnih groženj ohranitvenemu statusu velikih zveri. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo še naprej zagovarjalo dobre strokovne podlage, izvajanje preventivnih ukrepov, plačevanje odškodnin, ozaveščanje prebivalstva in izboljševanje varstva velikih zveri. Z dobrim sodelovanjem in dialogom bomo poiskali najboljše možne rešitve,« je povedal minister.


Na posvetu so s prispevki sodelovali še Miha Marenče (Zavod za gozdove Slovenije) s prispevkom Stanje in upravljanje populacij rjavega medveda in volka v Sloveniji, dr. Klemen Jerina (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) s prispevkom Stanje in upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, dr. Katarina Groznik Zeiler (Ministrstvo za naravne vire in prostor) s prispevkom Varstvo velikih zveri v Sloveniji in EU, dr. Hubert Potočnik (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) s prispevkom Možnosti zmanjševanja konfliktnih dogodkov v povezavi z volkom v Sloveniji, Mihael Koprivnikar (Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije) s prispevkom Zagotavljanje javnih interesov na območju prisotnosti velikih zveri, mag. Lado Bradač (Lovska zveza Slovenije) s prispevkom Odločitve upravnih sodišč o odvzemu zavarovanih vrst velikih zveri iz narave, mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet in lovec s prispevkom Psihološke posledice prisotnosti zveri na podeželju, Andreja Komel (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) s prispevkom Ukrepi za preprečevanje napadov zveri iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike, dr. Matevž Adamič (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) s prispevkom Vpliv velikih zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje z divjadjo v Sloveniji, Jernej Redek (Sindikat kmetov Slovenije) s prispevkom Ekonomska škoda po zvereh v kmetijstvu, Roman Savšek (Zveza društev rejcev drobnice Slovenije) s prispevkom Vpliv zveri na stalež drobnice, Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas – Poljane s prispevkom Vpliv velikih zveri na lokalno okolje ter kmet in predstavnik civilne iniciative Miro Jaklič s prispevkom Zaščita ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi velikih zveri.


V nadaljevanju navajamo zaključke posveta:


1.    Cilji pri upravljanju velikih zveri niso doseženi. Populacija velikih zveri – gostota medveda in volka je na področju Slovenije prevelika.
Volk in medved sta več kot v ugodnem stanju in ne potrebujeta posebne zaščite (v visokogorje, kjer ju v preteklosti nikoli ni bilo, ne sodita).
2.    Vzpostavi naj se učinkovite ukrepe za uravnavanje populacije velikih zveri 
3.    Kljub vsem ostalim ukrepom je odvzem zveri iz narave z odstrelom nujen ukrep (letni odvzemi).
4.    Vzpostavlja in financira naj se mehanizme za preventivo – preprečevanje škod.
5.    Ob konfliktnih situacijah je treba posredovati hitreje in učinkoviteje.
6.    Rešitve je treba iskati v dialogu vseh deležnikov z upoštevanjem javnega interesa.
7.    Pri oblikovanju rešitev je treba upoštevati lovce, kmete, ki so skozi zgodovino dobro upravljali z zvermi na našem področju.
8.    Nujna je ponovna vzpostavitev delovne skupine za upravljanje z velikimi zvermi v okviru Ministrstva za naravne vire in prostor – v kateri bodo vsi deležniki enakomerno zastopani.
9.    Pristopiti je treba k spremembi zastrelih pravnih virov (Habitatna direktiva) –na ravni Evropske unije in Slovenije.
10.    Odškodninski sistem mora upoštevati materialno in nematerialno škodo, odškodnine morajo biti izplačane takoj (plačevanje pravičnih odškodnin pravočasno).
11.    Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan naj se v čim krajšem času sestaneta in dogovorita ustrezne ukrepe.


Prezentacije govorcev bodo naknadno objavljene na spletni strani Državnega sveta pod zavihkom Civilna družba/Posveti.

Foto: Benjamin Beci/Fixmedia