Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da je Državni svet z organizacijo tovrstnih dogodkov uresničeval svoje poslanstvo prostora povezovanja, dialoga in iskanja rešitev. Izpostavil je, da se zrelost družbe meri po skrbi za najranljivejše, ter med drugim dejal: »Merilo vsake odločitve, povezane s posvojitvijo, je – naj bo največja korist otroka, ne želje odraslih.«
»Sodna odločba o posvojitvi ni ciljna črta, temveč začetek skupne poti,« je še poudaril Lotrič in izpostavil nujnost zanesljivega in etičnega sistema posvojitev ter sistemsko dostopne podpore po posvojitvi (svetovanje, vrstniške skupine, hiter dostop do strokovnjakov). Opozoril je na pomen odprtega pogovora o izvoru in postopne gradnje zaupanja v družini ter se zahvalil soorganizatorjema – Društvu posvojiteljskih družin Deteljica in Socialni zbornici Slovenije – za dolgoletno strokovno in povezovalno vlogo.
Danijel Kastelic, predsednik Komisije DS RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je uvodoma dejal: »Komisija Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je s ponosom prevzela vlogo soorganizatorice posveta, s katerim se želi širši javnosti, predvsem pa odločevalcem, pobližje predstaviti delovanje sistema posvojitev, njegove izzive in možnosti za njegove izboljšave. Veseli nas, da smo lahko vezni člen pri iskanju rešitev za izzive, s katerimi se soočajo posvojenci in posvojitelji, pa tudi sam sistem (od centrov za socialno delo do sodišč), od katerega se pričakuje, da bo v podporo že obstoječim posvojiteljskim družinam, predvsem pa tistim, ki se šele odločajo za ta odgovoren in zahteven korak. Želimo si, da bi potencialne posvojence in posvojitelje vodil do najlepše izkušnje njihovega življenja.
Posvet je otvoril Danijel Kastelic, predsednik Komisije DS RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. V nadaljevanju so z uvodnimi nagovori poleg Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta RS, nastopili tudi: mag. Erna Flogie Dolinar, podpredsednica Društva posvojiteljskih družin Deteljica, Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Slovenije, in Anita Bregar, generalna direktorica Direktorata za družino na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (v nadaljevanju: MDDSZ).
Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Slovenije: Poudaril je, da je posvojitev občutljiv in kompleksen proces, v katerem je otrokova korist vedno na prvem mestu; zato zahteva premišljeno pripravo, nadaljnjo podporo in povezano delovanje vseh deležnikov. Posebej je izpostavil programe Društva posvojiteljskih družin Deteljica, ki z znanjem in izkušnjami nudijo dragoceno podporo otrokom in posvojiteljem v vseh fazah posvojitve. Ocenil je, da lahko le s strokovno pripravo, usposobljenimi izvajalci ter dolgotrajno in dostopno podporo ustvarimo varen in stabilen prostor za razvoj posvojenih otrok. Sklenil je, da si Socialna zbornica Slovenije prizadeva za celovit, povezan in otroku prijazen sistem posvojitev v Sloveniji.
Anita Bregar, generalna direktorica Direktorata za družino (MDDSZ) je poudarila, da imajo po slovenski zakonodaji javno pooblastilo za delo na področju posvojitev izključno centri za socialno delo, odločanje pa je v pristojnosti sodišč. Opozorila je, da posvojitev ni enkratno dejanje, temveč vseživljenjski, večplasten proces, pri katerem je strokovno vodilo iskanje najbolj primernih staršev za konkretnega otroka. Izpostavila je, da je IRSSV po naročilu MDDSZ pripravil Smernice za delo na področju posvojitev, ki CSD-jem služijo kot orodje in pripomoček. Dodala je, da enoten in strokovno poglobljen program priprave zagotavlja, da posvojitev sledi potrebam otroka, razprave, kot je posvet, pa pospešujejo njegovo implementacijo po vsej Sloveniji.
Prvi vsebinski del je odprla prof. dr. Barbara Novak s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani s prispevkom »Zakonodajni okvir posvojitev v Sloveniji - izzivi in priložnosti« in osvetlila pravne temelje in aktualne razvojne dileme področja. Pojasnila je, da zakonodajni okvir temelji na ustavnem načelu posebnega varstva otrok brez ustrezne družinske oskrbe ter zasleduje zagotavljanje stabilnega in varnega nadomestnega družinskega okolja. Opozorila je na izzive, ki izhajajo iz pomanjkljivo opredeljenih in podnormiranih rešitev. Kot priložnosti je navedla posodobitev zakonodaje, okrepljeno izobraževanje deležnikov ter konsistentno podporo družinam pred in po posvojitvi – z namenom učinkovitejšega sistema in boljšega varstva otrokove koristi.
Sledil je sklop avtentičnih izpovedi potreb posvojenih otrok in posvojiteljskih staršev, ki je ponudil vpogled v izkušnje iz prakse. V pogovoru, ki ga je vodila Marija Podbevšek Kališnik, mag. soc. del, so govorci so izpostavili osebne izkušnje in poudarili, kako pomembno je poznavanje bioloških družinskih korenin tudi v primeru posvojitve, ter da je iskrenost s strani posvojiteljev, brez prikrivanja podatkov glede biološkega izvora otroka, rdeča nit posvojitve.
Drugi del posveta je začrtal strokovni lok od potreb otrok do institucionalnih pristopov. dr. Viktorija Bevc, vodja Programa priprave na posvojitev pri Društvu posvojiteljskih družin Deteljica, je predstavila prispevek »Razumevanje namena posvojitve skozi potrebe posvojenih otrok«. mag. Matej Čujovič, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS, je spregovoril o »Vlogi sodišča pri varovanju otrokove koristi v postopkih posvojitve«. Dr. Urban Vrtačnik, odvetnik in raziskovalec na področju medicinskega prava in etike, je predstavil svoj prispevek na temo: »Otrokova pravica do identitete in bioloških korenin v kontekstu posvojitve«. dr. Uršula Ješe, univ. dipl. soc. del., iz CSD Ljubljana – enota Moste‑Polje, je predstavila prispevek: »Vloga CSD pri varovanju koristi otroka v posvojitvenem procesu«. Program je sklenila Marija Podbevšek Kališnik, mag. soc. del., s prispevkom »Sodobne metode priprave na posvojitev v službi koristi otroka in predlog dopolnitve Družinskega zakonika«.
Dr. Viktorija Bevc, vodja Programa priprave na posvojitev pri Društvu posvojiteljskih družin Deteljica je v predavanju z naslovom: »Razumevanje namena posvojitve skozi potrebe posvojenih otrok,« poudarila, da so ključne potrebe posvojenega otroka občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti ter odprta komunikacija - tudi o njegovih bioloških koreninah. Uspešnost posvojitve temelji na kakovostni pripravi posvojiteljev; predpogoj zanjo je, da posvojitelja predelata izkušnjo neplodnosti in o posvojitvi zmoreta govoriti mirno in zrelo. V društvu Deteljica zagovarjajo, da morata posvojitelja otroku jasno in spoštljivo povedati resnico o izvoru - da sta ga posvojila (in ga nista rodila) ter da sta v njegovem življenju druga, prvo mesto pa pripada biološkim staršem. Takšna drža, ki spoštuje otrokovo identiteto in biološki izvor, otroku omogoči varnejšo povezanost z družino posvojiteljev in lažje oblikovanje trdne, pozitivne samopodobe.
Mag. Matej Čujovič, Vrhovno sodišče RS je poudaril, da sodišče ni zgolj formalni organ pravne kontrole, temveč varuh otrokove prihodnosti, ki mora tehtati trenutne potrebe in dolgoročne posledice. Ocenil je, da Družinski zakonik in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP‑1) zagotavljata ustrezne instrumente, sodna praksa pa razkriva meje in zahtevnost presoje. Uresničevanje otrokove koristi po njegovih besedah terja skrbno dokazno oceno, aktivno vodenje postopka, občutljivost do otrokovega glasu in dosledno spoštovanje načela sorazmernosti. Le tako je lahko sodišče zagotovilo, da posvojitev postane priložnost za varno, zdravo in polno otroštvo.
Dr. Urban Vrtačnik, odvetnik in raziskovalec na področju medicinskega prava in etike je v predavanju z naslovom: »Otrokova pravica do identitete in bioloških korenin v kontekstu posvojitve« poudaril, da sodobni pravni trendi vse večji pomen pripisujejo biološki resnici v primerjavi z nespremenljivostjo pravnih razmerij v družini. Poznavanje lastne identitete je po njegovem bistveni del človekovega dostojanstva, varovanega s 34. in 35. členom Ustave RS ter 8. členom EKČP. Na področju posvojitev je zato po njegovi oceni smiselno razmisliti o seznanitvi posvojencev s podatki o bioloških starših, saj ohranjanje pravne vezi z biološkimi starši ni skladno s konceptom posvojitve in prinaša pravno negotovost. »Ker gre pri posvojitvi za varstveni ukrep, ki je (mora biti) v korist otrok, se posvojenca z vidika njegove pravice, da pozna svoj izvor, ne bi smelo v nobenem primeru postavljati v slabši položaj z drugimi posamezniki (otroki),« je še dejal dr. Vrtačnik.
Dr. Uršula Ješe, Center za socialno delo (CSD) Ljubljana – enota Moste‑Polje je predstavila konkretne vsebinske sklope dela CSD: delo s prijavitelji za posvojitelje; delo s kandidati za posvojitelje, vključno s primeri meddržavne posvojitve; potek same posvojitve; podajanje mnenja sodišču v postopkih posvojitve otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter vprašanja dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev ali posvojenega otroka in do podatkov o zdravstvenem stanju bioloških staršev. Povedala je, da CSD v vseh fazah postopka varuje največjo korist otroka in ocenjuje pripravljenost ter ustreznost prijaviteljev, da otrok dobi stabilno, varno in spodbudno okolje. Posebno pozornost strokovni delavci namenjajo razlogom za odločitev za posvojitev. S strokovnimi mnenji za sodišče, odgovornim ravnanjem z osebnimi in zdravstvenimi podatki ter individualiziranim spremljanjem postopka CSD po njenih besedah skrbi, da so bile odločitve sprejete in izhajajoče iz potreb konkretnega otroka.
Marija Podbevšek Kališnik, mag. soc. del., (strokovna sodelavka Društva posvojiteljskih družin Deteljica), je predstavila sodobne priprave in podpore, ki vključujejo osebnostno rast kandidatov, soočanje z neplodnostjo, oblikovanje realnih pričakovanj ter skupinsko izkustveno učenje. Poudarila je, da so celovite in točne informacije o otrokovem izvoru ključne za otrokovo prilagoditev in odgovorno odločitev posvojiteljev. Posvojitev je po njenem več kot pravni akt – je življenjski, dolgotrajen proces, v katerem morajo biti v središču otrokova individualna zgodba, preteklost in čustvene potrebe; cilj ni “otrok za par”, temveč najprimernejša družina za konkretnega otroka. Ključni pogoj za uspeh je obvezna, enotna in vsebinsko poglobljena priprava kandidatov, podprta z zanesljivo, dolgoročno podporo družinam po posvojitvi (svetovanje, skupine, kontinuirano spremljanje). Opozorila je na vlogo CSD-jev in odgovornost sodišč, da tehtno presojajo dokaze, slišijo otrokovo perspektivo in odločajo sorazmerno v sodelovanju vseh deležnikov. Med predloge je uvrstila posodobitev zakonodaje z jasno pravico posvojenega otroka do informacij o izvoru in enotnim postopkom dostopa do njih ter trajen dialog med državo, stroko in civilno družbo.
Dogodek sta povezovala Danijel Kastelic in mag. Erna Flogie Dolinar, Marija Podbevšek Kališnik pa je poleg vodenja pogovora s posvojenci in posvojitelji v prvem delu posveta, ob njegovem zaključku predstavila tudi zaključke posveta. Posvet se je zaključil z razpravo udeležencev in predstavitvijo načrtovanih naslednjih korakov.
Na podlagi izmenjanih izkušenj in predlogov je Komisija napovedala pripravo zaključkov posveta za obravnavo na seji pristojne komisije in plenuma Državnega sveta RS ter njihovo posredovanje pristojnim državnim organom z zaprosilom za uraden odziv.
Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/live/S83BPs1zpLU?si=bMpaOu_H_GAdkf0G
Foto: Benjamin Beci / DS RS
