Preskoči na glavno vsebino

Z 11. redne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zadnje objave

Najbolj obiskano

Vse novice
Sre, 15.11.2023 - 15:30

 

Državni svet na 11. redni seji o možni zakonski podlagi za ustanovitev pilotnih regij, pobudi za oceno ustavnosti Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in problematiki umestitve 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja


Slovenska Bistrica, 15. november 2023 - Državni svet se je sestal na 11. redni seji, na kateri se je med drugim seznanil s predvidenimi spremembami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in obravnaval predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


Zbrane na prvi terenski seji VII. sklica Državnega sveta je uvodoma nagovoril župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Pozdravil je idejo, da Državni svet Republike Slovenije organizira svoje seje tudi v lokalnih skupnostih – občinah širom po Sloveniji, saj s tem lokalne skupnosti dobijo priložnost, da državnim svetnicam in svetnikom neposredno predstavijo problematiko posameznih lokalnih okolij. »Državni svet z zastopanjem lokalnih interesov - politik  tako prinaša na nacionalno raven težave, potrebe in  tudi nove ideje, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in ki so temeljne za razvoj,« je pojasnil in pozval Državni svet, da zaradi vse večjih razvojnih razlik v Sloveniji organizira razvojno konferenco, ki bi dala odgovore, kako zagotoviti vsaj približno enakomeren regionalni razvoj Slovenije.


Državni svetniki so se nato seznanili s predvidenimi spremembami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Predlog novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je uvodoma predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, ki je med drugim povedala, da bo besedilo pripravljeno januarja 2024, nato bo usklajevano s predstavniki združenj občin in drugimi deležniki, pozno pomladi 2024 bo šel predlog zakona na vlado in nato v Državni zbor. Sledila sta razprava svetnikov in dodatna pojasnila državne sekretarke. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki vodi Delovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje, je v razpravi uvodoma poudaril, da so občine pomemben nosilec razvoja, saj so vlaganja na lokalni ravni zelo ciljna. »V Državnem svetu verjamemo, da bi bilo mogoče sistem lokalne samouprave še izboljšati, in sicer s formiranjem drugega nivoja lokalne samouprave, ki bi ga lahko dosegli z ustanovitvijo regij oziroma pokrajin,« je dejal in spomnil, da je Državni svet v preteklem mandatu sprejel in v zakonodajni postopek vložil paket treh zakonodajnih iniciativ, in sicer Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, Predlog zakona o financiranju pokrajin in Predlog zakona o pokrajinah. Ker je Vlada Republike Slovenije k navedenim predlogom zakonov 18. avgusta 2022 podala negativna mnenja, iz prispelih pripomb posameznih lokalnih skupnosti in ostalih deležnikov pa je izhajalo, da bi bilo treba ustreznost določenih konceptov oz. posameznih predlaganih rešitev ponovno pretehtati, je Državni svet v tem mandatu na seji 15. februarja 2023 sprejel sklep, da paket treh zakonodajnih iniciativ umakne iz zakonodajne procedure. Na naslednji seji marca 2023 je za namen nadaljevanja dela na tem področju Državni svet ustanovil Delovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje. Možnost za nadaljnje korake je delovna skupina v pogovorih z ministrstvi ter predstavniki Združenja občin Slovenije (ZOS), Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) prepoznala v izvedbi pilotne regije, za katero bi bilo treba predhodno zagotoviti ustrezno zakonsko podlago. Kot možna pot za dosego navedenega cilja je bila prepoznana dopolnitev Zakona o skladnem regionalnem razvoju. »Glede na dosedanje razgovore z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter po oceni delovne skupine DS za pripravo pokrajinske zakonodaje bi bilo mogoče v noveli Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je trenutno v pripravi, zagotoviti ustrezno zakonsko podlago za uvedbo pilotnih regij, predvidoma ene v zahodni in ene v vzhodni kohezijski regiji, v okviru katerih bi lahko dorekli naloge, ki bi se na regionalni nivo prenesle z države in občin ter jih finančno ovrednotili. Novela zakona predvideva tudi uvedbo Strategij regionalnega razvoja, v okviru katerih bi lahko v določenem obdobju nekaj let definirali razvojne prioritete posameznih regij in pripravili nabor konkretnih nalog, ki bi jih lahko v prihodnosti izvajale pokrajine. Menim, da je o tem treba temeljito razmisliti, saj Slovenija brez pokrajin izgublja pomemben razvojni potencial,« je pojasnil predsednik DS Marko Lotrič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil ministru in državni sekretarki na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj za pripravljenost prisluhniti argumentom Državnega sveta.


Državni svet Republike Slovenije je na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval in soglasno potrdil Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 26/08, 7/09 – odl. US in 109/23), za začasno zadržanje petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 26/08, 7/09 – odl. US in 109/23) in za absolutno prednostno obravnavo. Državni svet v zahtevi poziva Ustavno sodišče, da podrobneje prouči peti odstavek 12. člena ZKGZ z vidika zatrjevanih kršitev naslednjih ustavnih določb: načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave.


Državni svetniki so obravnavali tudi predloge proračunskih aktov za leti 2024 in 2025, med drugim  Predlog Mnenja k Predlogu sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in Predlog Mnenja k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Seznanil se je z mnenji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je predloga aktov obravnavala kot pristojna komisija, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predloga aktov obravnavala kot zainteresirana komisija, ter Interesne skupine lokalnih interesov. Komisiji in interesna skupina predloženima aktoma niso izrekle podpore. Tudi plenum Državnega sveta navedenih dveh predlogov aktov ni podprl.


Državni svet prav tako ni podprl predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. Pri tem je sledil mnenju pristojne Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Predlog zakona sta kot zainteresirani obravnavali tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov in mu prav tako nasprotovali. Pozvali sta Vlado RS, da prisluhne reprezentativnim združenjem občin ter tekom nadaljnjih pogajanj zagotovi primerno financiranje občin ter z njimi doseže dogovor o višini povprečnine za leti 2024 in 2025. Navedeni dogovor je bil sicer dosežen, a do seje Odbora Državnega zbora 18. 11. 2023 ne bo znano, ali bo na podlagi sprejetih amandmajev  k predlogu zakona tudi ustrezno implementiran. Plenum Državnega sveta je podprl tudi predloge amandmajev, katerih pobudniki so državni svetnik Danijel Kastelic (glede 64. člena predloga ZIPRS2425), reprezentativne delodajalske organizacije (k 79. in 80. členu), Združenje občin Slovenije (ZOS) (k 54. členu in za novi 54.a člen) ter Skupnost občin Slovenije (SOS) (k 54. členu in za novi 54.b člen), in predlagatelja ter kvalificirane predlagatelje amandmajev poziva, da jih proučijo in kot lastne predložijo v obravnavo in sprejem prej omenjenemu matičnemu Odboru Državnega zbora.


Državni svet je v okviru obravnave predlogov proračunskih aktov brez vsebinskih pripomb podprl Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.


Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov so državni svetniki obravnavali in podprli vprašanje državnega svetnika Milana Ozimiča glede problematike umestitve 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja, in sicer: »Kako bo ravnalo Ministrstvo za naravne vire in prostor v zvezi s problematiko umestitve – izgradnje vetrnih elektrarn na območju Pohorja na lokacijah Rogla, Trije Kralji, Areh, ki ji nasprotujejo občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ruše in Zreče, krajani krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in Šmartno na Pohorju, Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, kakor tudi številna združenja in interesne skupine planinci, lovci, ribiči, kmetje, taborniki, gostinci  …?« 


Državni svet je na 11. redni seji obravnaval in potrdil še sklep k zaključkom posveta Zadrževanje voda in pregrade – pomemben gradnik okolja in družbe; Znanje in izkušnje od včeraj in danes za uspešen trajnostni razvoj, sklep k zaključkom posveta Ugrabljena avtonomija vzgojno izobraževalnega sistema ter terminski program dela Državnega sveta 2024 – redne seje.
 

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.