Skip to main content

Javnost dela

Državni svet Republike Slovenije vsako leto izda poročilo o delu, ki vsebuje sestavo Državnega sveta v mandatnem obdobju, opis uresničevanja pristojnosti Državnega sveta, pregled dela interesnih skupin, predstavitev mnenj in poročil delovnih teles Državnega sveta, opis sodelovanja s civilno družbo ter opis mednarodne dejavnosti Državnega sveta.

 

Poročila o delu Državnega sveta
Šesti mandat (2017 – 2022):
Peti mandat (2012 – 2017):
Četrti mandat (2007 – 2012):
Tretji mandat (2002 – 2007):
Statistični podatki o delu Državnega sveta
Delo Državnega sveta v VI. mandatu (2017 - 2022)

 

Predlagani akti:

PRISTOJNOST ŠTEVILO PREDLOGOV AKTOV

 

2017/18 2019 2020 2021 2022 skupaj

Zakonodajna iniciativa

4 10 12 5 11 42

Mnenje Državnega sveta

37 22 15 39 19 132

Odložilni veto

5 10 12 10 4 41

Parlamentarna preiskava

0 1 0 0 0 1

Zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti

1 2 4 1 4 12

Avtentična razlaga

0 0 0 0 -1 0

* stanje na dan 21. 9. 2022

1Državni svet pristojnosti vlaganja avtentične razlage nima več od 2021, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-462/18-45 razveljavilo relevantne določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so določale postopek sprejema avtentične razlage zakonov. 

 

Sprejeti akti:

 

2018 2019 2020 2021 2022* skupaj

Zakonodajne iniciative

4 9 12 5 10 40

Mnenje 

36 22 15 37 19 129

Zahteve za odložilni veto

2 10 1 3 4 20

Parlamentarna preiskava

0 1 0 0 0 1

Zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti

1 2 3** 1 4 11

Avtentična razlaga

0 0 0 0 0 0

Vprašanja in pobude državnih svetnikov

45 83 59 84 67 338

* stanje na dan 21. 9. 2022

** Leta 2020 so bile sprejete 3 zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti, vendar je bila Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), ki je bila sprejeta na 31. seji Državnega sveta 1. 7. 2020, zaradi sprejetega novega Gradbenega zakona (v katerem so bili upoštevani pomisleki Državnega sveta glede ustavnosti in zakonitosti),  na 47. seji Državnega sveta 26. 1. 2022, umaknjena.

 

Uspešni akti:

  2018 2019 2020 2021 2022* skupaj

Zakonodajne iniciative

1 41 72 23 04 14

Zahteve za odložilni veto

2 4 1 2 15 10

Parlamentarna preiskava

0 1 0 0 0 1

Zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti

1 06 07 08 09 1

Avtentična razlaga

0 0 0 0 0 0

* stanje na dan 21. 7. 2022

1  Državni svet je en predlog zakona umaknil iz zakonodajnega postopka. 

2 Državni svet je en predlog zakona umaknil iz zakonodajnega postopka, ker je postal brezpredmeten. 

3 Državni zbor o predlogu zakona še ni odločal.

4 Državni zbor o predlogih zakonov še ni odločal.

5 Državni zbor o enem zakonu še ni ponovno odločal.

Ustavno sodišče o zadevah še ni odločilo.

7 Ustavno sodišče o dveh zadevah še ni odločilo, eno zadevo pa je Državni svet umaknil iz postopka pred Ustavnim sodiščem, ker je bil v vmesnem času sprejet nov zakon, ki je problematiko ustrezno uredil.

8  Ustavno sodišče o zadevi še ni odločilo.

9  Ustavno sodišče o zadevah še ni odločilo.

 

Število uspešnih aktov pomeni: 

  • Pri zakonodajni iniciativi: število zakonov, ki jih je predlagal Državni svet in nato sprejel Državni zbor; 
  • Pri odložilnem vetu: število zakonov, za katere je Državni svet zahteval, da Državni zbor o njih ponovno odloča in jih Državni zbor ob ponovnem glasovanju ni sprejel; 
  • Pri parlamentarni preiskavi: število parlamentarnih preiskav, ki jih je Državni zbor odredil na zahtevo Državnega sveta;  
  • Pri zahtevi za presojo ustavnosti in zakonitosti: število aktov, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo da so v neskladju ali delnem neskladju z Ustavo;
  • Pri avtentični razlagi: število avtentičnih razlag, ki jih je predlagal Državni svet in nato sprejel Državni zbor.  

 

 


 

Izvrševanje pristojnosti Državnega sveta po mandatih (I. - V. mandat)

 

V. mandat (2012 - 2017)

PRISTOJNOST ŠTEVILO POBUD ZA SPREJEM AKTA ŠTEVILO SPREJETIH AKTOV DRŽAVNEGA SVETA ŠTEVILO USPEŠNIH AKTOV

ZAKONODAJNA INCIATIVA

7 6 1

MNENJE DRŽAVNEGA SVETA

239

227

20

ODLOŽILNI VETO

49 29 3
ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA* 6 2 1
PARLAMENTARNA PREISKAVA 0 0 0
ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 13 12 6
AVTENTIČNA RAZLAGA 1 1 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*Državni svet je imel pristojnost zahtevati razpis zakonodajnega referenduma do leta 2013.

 

IV. mandat (2007 - 2012)

PRISTOJNOST ŠTEVILO POBUD ZA SPREJEM AKTA ŠTEVILO SPREJETIH AKTOV DRŽAVNEGA SVETA ŠTEVILO USPEŠNIH AKTOV

ZAKONODAJNA INCIATIVA

13 13 2

MNENJE DRŽAVNEGA SVETA

154

148

 

ODLOŽILNI VETO

67 36 4
ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA 4 0 0
PARLAMENTARNA PREISKAVA 1 1 1*
ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 8 8 2
AVTENTIČNA RAZLAGA 0 0 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 * Ker je Državni zbor na 15. seji dne 19. junija 2013 odredil razširitev obsega parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu s predlogom Državnega sveta, je Državni svet v skladu z 2. točko iz njegove pobude za razširitev in dopolnitev parlamentarne preiskave z dne 28. 2. 2013 odstopil od svoje zahteve o odreditvi parlamentarne preiskave z dne 23. 11. 2013. Ker so bile v okviru parlamentarne preiskave upoštevane zahteve Državnega sveta, je šteto, da je bil akt uspešen.

 

III. mandat (2002 - 2007)

PRISTOJNOST ŠTEVILO POBUD ZA SPREJEM AKTA ŠTEVILO SPREJETIH AKTOV DRŽAVNEGA SVETA ŠTEVILO USPEŠNIH AKTOV

ZAKONODAJNA INCIATIVA

9 9 0

ODLOŽILNI VETO

30

24

4

ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA

3 1 1
PARLAMENTARNA PREISKAVA 1 1 1
ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 10 10 6
AVTENTIČNA RAZLAGA 6 6 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   II. mandat (1997 - 2002)

PRISTOJNOST ŠTEVILO POBUD ZA SPREJEM AKTA ŠTEVILO SPREJETIH AKTOV DRŽAVNEGA SVETA ŠTEVILO USPEŠNIH AKTOV

ZAKONODAJNA INCIATIVA

11 11 2

ODLOŽILNI VETO

42

22

3

ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA

0 0 0
PARLAMENTARNA PREISKAVA 2 2* 1
ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 13 13 4
AVTENTIČNA RAZLAGA 3 3 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

*Državni svet je zahteval uvedbo parlamentarne preiskave v dveh primerih. Ker ni dopolnil svoje zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij na Ministrstvu za obrambo, je Državni zbor ni začel.

 

 I. mandat (1992 - 1997)

PRISTOJNOST ŠTEVILO POBUD ZA SPREJEM AKTA ŠTEVILO SPREJETIH AKTOV DRŽAVNEGA SVETA ŠTEVILO USPEŠNIH AKTOV

ZAKONODAJNA INCIATIVA

10 10 1

ODLOŽILNI VETO

60

34

8

ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA

1 1 01
PARLAMENTARNA PREISKAVA 1 1 02
ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 14 14 9
AVTENTIČNA RAZLAGA 0 0 0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1 Volivci so izbirali volilni sistem, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje predstavnike v Državni zbor. Volivci so lahko odločali med tremi predlogi, in sicer predlogom Državnega sveta, ki je volivcem ponujal kombinacijo večinskega in proporcionalnega volilnega sistema (ZA: 14,38 %, PROTI: 40, 64 %). SDS ob podpori prek 43.000 volivcev se je zavzemala za uvedbo čistega dvokrožnega večinskega volilnega sistema (ZA: 44,52 %, PROTI: 23,9 %), model čistega proporcionalnega sistema pa je ponujala skupina 30 poslancev, v večini iz vrst LDS (ZA: 26,19 %, PROTI: 35, 65 %). Rezultati so bili predmet številnih razprav in odločb US. Leta 2000 DZ uredi proporcionalni volilni sistem v 80. členu Ustave.

2 Ker predmet parlamentarne preiskave ni bil povsem raziskan in pojasnjen ter s tem pravilno ugotovljeno dejansko stanje in ker so predstavniki predlagatelja tik pred začetkom zadnje seje preiskovalne komisije predložili nove dokaze, so člani komisije soglašali, da parlamentarne preiskave ne bi mogli končati v tem mandatu. S tem je bila parlamentarna preiskava končana.

Državni svet - že 25 let stičišče interesov družbe

 

Pred vami je monografija o Državnem svetu Republike Slovenije, ki je nedavno zaokrožil četrt stoletnico svojega obstoja.  Vsekakor gre najprej zahvala za dosedanje uspešno delo vsem bivšim predsednikom Državnega sveta, ki so orali ledino v konstituiranju političnega sistema naše mlade države, podpredsednikom in državnim svetnikom v vseh petih mandatih. Posebna zahvala gre tudi sekretarjem Državnega sveta in strokovnim službam, ki so svoje delo opravljale z velikim profesionalnim zanosom in neizčrpnim optimizmom, kar vse je zahtevalo prelomno obdobje utrjevanja državotvornih temeljev naše mlade demokracije.

- Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Republike Slovenije v petem mandatu

 

Leto Naslov zbornika
2022 "Quo vadis, Slovenija?"

2020

Pokrajine v Sloveniji
2019

Izzivi na področju izvajanja dimnikarskih storitev

70 let zveze Nato in 15 let članstva Slovenije v zvezi Nato

Naslovimo prekarnost za boljši jutri

V preteklosti onesnažena območja: kako naprej?

V iskanju zgodbe Poljaka v izgnanstvu: Emil Korytko (1813-1839) v Ljubljani

Ureditev področja ravnanja z odpadki: od urgentne do sistemske ureditve

2018

Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe

Razmišljanja o vprašanjih ob iztekanju življenja

2014

150 let sokolstva v Sloveniji (1863-2013)

Kaj kultura praznuje? Vloga ljubiteljske kulture

2013

Delovanje javnih zavodov

Kultura včeraj, danes, jutri

2012

Premislimo Slovenijo

Diskriminacija starejših

Energetska prihodnost Slovenije

2011

Slovenija in uveljavitev zaščitne klavzule na Primorskem

Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji

5. slovenski forum športa za vse

Zagovorništvo starejših

2010

Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije

Čas je za spremembe v urejanju prostora

Športna rekreacija danes in jutri

Nacionalna strategija razvoja energetike na področju tekočih goriv v okviru Zelene knjige

Kaj lahko pričakujemo od centrov odličnosti?

2009

O slovensko italijanskih odnosih in odnosu države Slovenije do svojih rojakov v sosednjih državah

O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru

Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji

Izvori slovenske ustave

Otrok v vrtincu odločitev institucij

2008

Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa

Na križišču V. in X. vseevropskega koridorja: priložnosti in nevarnosti za Slovenijo

2007

Plinski terminali v tržaškem zalivu: da ali ne?

Kako narediti institucije prijaznejše starejšim?

Kako narediti to državo varno za otroke?

V pričakovanju novega nacionalnega programa za kulturo

Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje

Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma

Prodaja državnega premoženja

Javna predstavitev mnenj o privatnem šolstvu v Republiki Sloveniji

Trajnostni razvoj in slovenska stvarnost - I

Trajnostni razvoj in slovenska stvarnost - II

Pomen in vloga dvodomnosti

2006

Žrtve vojne in revolucije

Problematika drog v Sloveniji

Globalna varnost v turizmu v Sloveniji

2004

Usmerjanje oseb s posebnimi potrebami in vključevanje v programe

Koroški vestnik: 50 let Avstrijske državne pogodbe